Vsi državljani EU imajo pravico živeti in delati v drugih državah clanicah. Kot veste, je Delavska stranka podpirala uveljavitev teh pravic, medtem ko so nasi politicni nasprotniki v Konzervativni stranki popolnoma nasprotovali uveljavitvi teh pravic za nove clanice EU. Neodvisna stranka EU pa si celo prizadeva, da Britanija ne bi bila clanica EU.
Ne glede na to, se zavedam, da zakonsko zagotavljanje teh pravic ni vedno garancija za nemoteno izvajanje pravic v praksi. Ce kot evropski poslanec lahko kar koli naredim pri morebitnih težavah, ki bi se pojavile, ne odlasajte in me kontaktirajte v Yorkshire.
Kot državljani EU pa uživate pravico, da volite v lokalnih in evropskih volitvah v Britaniji. To leto so volitve v Evropski parlament 4. junija, in pozivam vas, da svoje volilne pravice tudi udejanite.
Da bi lahko volili 4. junija, izpolnite ta obrazec popolnoma in ga odposljite. Izpolnjen obrazec nima nobenih drugih posledic na administrativne formalnosti.
Eu je velik napredek k organiziranosti politik v Evropi. Verjamemo v njen uspeh.
Gre za porocilo, v katerem nas odbor ni toliko obravnaval zgodovine, kako je prislo do trenutnega stanja, temvec je preprosto primerjal, ali bo ta nova pogodba izboljsala Evropsko unijo v primerjavi s trenutnimi pogodbami, ali bodo pogodbe, kakor jih spreminja lizbonska pogodba, naredile Evropsko unijo ucinkovitejso, bolj demokraticno in boljso za njene drzavljane. To smo storili in nasi sklepi so jasni.
Najprej glede demokraticne odgovornosti: ta unija bo imela sistem, v skladu s katerim bodo vsakrsno prihodnjo zakonodajo pred sprejetjem pregledali nacionalni parlamenti, nakar jo morata potrditi se svet ministrov, sestavljen iz ministrov, ki so odgovorni prav tem nacionalnim parlamentom, in Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo drzavljani, da jih zastopa na evropski ravni. Taksna stopnja nadzora ne obstaja v nobeni mednarodni strukturi. Kot primer vzemimo Svetovno trgovinsko organizacijo, Svetovno banko, Mednarodni denarni sklad, NATO; nobena organizacija nad ravnijo nacionalne drzave nima taksne stopnje parlamentarnega nadzora, kot jo bomo imeli mi s to novo pogodbo.
Poleg tega se bodo z novo pogodbo povecale pristojnosti Evropskega parlamenta na drugih podrocjih. Volili bomo predsednika Komisije in skupaj s Svetom imeli popolno pristojnost nad celotnim evropskim proracunom, tako na primer izdatki za kmetijstvo ne bodo vec zunaj parlamentarnega nadzora. Parlament bo imel pravico blokirati izvedbene ukrepe Komisije, kadar se z njimi ne bomo strinjali. Parlament bo imel pravico razveljaviti prenos pooblastil Komisiji, ce bomo mnenja, da je to potrebno. Vidim, da je komisarka ze zaskrbljena, vendar gre za pomembno demokraticno varstvo. Parlament bo imel tudi pravico predlagati nadaljnje spremembe pogodbe, njegova pravica ratifikacije oziroma potrditve mednarodnih sporazumov pa je bila razsirjena. Ce ze nic drugega, bo ta pogodba znatno povecala stopnjo demokracije v Evropski uniji.
Drugic, ta pogodba izboljsuje polozaj drzavljanov Unije. Tu je seveda tudi Listina temeljnih pravic, ki po vsej Uniji zagotavlja, da institucije in zakonodaja Unije ne krsijo temeljnih clovekovih pravic, ki jih evropske institucije morajo spostovati. Drzavljanom zagotavlja vecjo jasnost glede pristojnosti Evropske unije. Poleg tega daje ustrezna zagotovila nekaterim ljudem, ki so zaskrbljeni, da oblikujemo nekaksno centralizirano superdrzavo v Evropski uniji.
Koncno, pogodba bo naredila Evropsko unijo ucinkovitejso in sposobnejso na tistih politicnih podrocjih, na katerih zelimo ukrepati skupaj na evropski ravni. Siritev glasovanja po nacelu kvalificirane vecine, racionalizacija stevila komisarjev, zdruzitev zunanjega predstavnistva v enega samega visokega predstavnika, daljse predsedstvo Evropskemu svetu in drugi ukrepi bodo naredili nas mehanizem sposobnejsi za ucinkovito ukrepanje, s cimer bo tudi nasa Unija sposobnejsa na tistih politicnih podrocjih, na katerih zelimo ukrepati.
Vse to so znatne izboljsave. Seveda bodo nekateri obzalovali izgubo ustave, ki jo je konec koncev ratificirala vecina drzav clanic. Tudi v tistih drzavah, v katerih je bil izveden referendum, je 26,6 milijona ljudi glasovalo za ustavo in 23 milijonov proti. Tudi v moji drzavi jo je na drugi obravnavi potrdilo 215 poslancev spodnjega doma, kar je velika vecina. Ustava je bila torej v vecini pogledov priljubljena, vendar bi jo moralo potrditi vseh 27 drzav clanic. Ustava je bila soocena z zelo visokim ciljem. Tega cilja ni dosegla. Zato so jo drzave clanice opustile, namesto tega pa smo se vrnili k spreminjanju ze obstojecih pogodb. Vendar vsebina teh sprememb dela naso Unijo bolj demokraticno, ucinkovitejso in prijaznejso do drzavljanov. Taksno Unijo priporocam Parlamentu.